Moje zanimanje za tujerodne vrste se je začelo že v času študija biologije. Tujerodne vrste so bile takrat precej zanemarjeno področje in kot študenti o tej temi nismo kaj dosti izvedeli. Zato sem začela področje raziskovati sama, sprva z zbiranjem raztresenih podatkov o tujerodnih vrstah v najrazličnejših publikacijah. Bolj kot sem spoznavala vrste in jih vse pogosteje srečevala v naravi, bolj je postajalo jasno, da gre za perečo problematiko, ki pa ji skoraj nihče ni posvečal pozornosti. 

Ko se je leta 2008 ponudila priložnost financiranja projektov nevladnih organizacij preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, smo s kolegi pripravili prvi projekt o tujerodnih vrstah z akronimom Thuja. Šlo je za ozaveščevalni projekt, v katerem smo orali ledino in izvedli številne uspešne akcije. Sledilo je še več tovrstnih projektov, med njimi Thuja 2, Neobiota Sloveniae, LIFE ARTEMIS.

Z večjim zavedanjem o problematiki tujerodnih vrst ter tudi novimi zakonskimi zahtevami glede odstranjevanja tujerodnih vrst, se je pojavila tudi potreba po storitvi njihovega odstranjevanja. Tako sem poleg ozaveščanja in dela na sistemskih rešitvah obvladovanja tujerodnih vrst, začela tujerodne vrste tudi odstranjevati. Izkušnje iz tujine sem nadgrajevala z novimi spoznanji na terenu. Da bi naše delo optimizirali, sem preizkušala različne vrste orodij, Z mehanskim odstranjevanjem smo bili marsikje zelo uspešni in  posamezne tujerodne vrste tudi lokalno izkoreninili.

A razvoj gre naprej in tudi na področju odstranjevanja tujerodnih vrst je vse več novih pristopov. Že več let sem sledila razvoju nove metode zatiranja invazivnih rastlin z elektriko. Zame to predstavlja osebni izziv in prepričana sem, da bo naše delo z novo metodo še bolj učinkovito v zadovoljstvo naročnikom in predvsem v korist naravi.