Invazivne tujerodne vrste veljajo za eno največjih groženj biotski pestrosti. Tudi v letu 2023 zaključena obsežna študija o tujerodnih vrstah je pokazala, da je na svetu že več kot 37.000 ustaljenih tujerodnih vrst, od katerih je več kot 3.500 vrst invazivnih, torej povzročajo okoljsko škodo (povzetek študije IPBES v angleškem jeziku).
Tujerodne vrste lahko vplivajo na domorodne vrste, bodisi s prevzemanjem njihovega habitata ali pa s tekmovanjem za hrano. Nekatere tujerodne živali so tudi plenilci domorodnih vrst, kar je še posebej uničujoče v tistih ekosistemih, kjer se domorodne vrste niso evolucijsko razvile v prisotnosti podobnih plenilcev in nimajo mehanizmov, da bi se jim izognili (npr. na otokih, v jezerih). Tujerodne vrste so lahko tudi prenašalci ali povzročitelji bolezni, ki so lahko za domorodne vrste smrtne.
Vpliv nekaterih tujerodnih vrst je tako velik, da povsem spremenijo delovanje ekosistema. Lahko se spremenijo medvrstni odnosi, kroženje hranil ali fizikalni in kemijski dejavniki. To pogosto vodi v popolno preobrazbo ekosistema, iz katerega so izrinjene številne domorodne vrste.
Vplivi invazivnih tujerodnih rastlin so pogosto bolj opazni kot vplivi tujerodnih živali. Invazivne rastline namreč tvorijo goste sestoje, v katerih so razmere povsem spremenjene. Manj je svetlobe, zato domorodne vrste ne morejo vzkliti, spremenjena so razmerja hranil v tleh. Številne invazivne rastline v tla sproščajo posebne kemijske snovi, ki zavirajo rast drugih vrst in si na ta način širijo prostor. Tujerodne rastline se tako postopoma razraščajo na vse večjih površinah. Kadar se na račun tujerodnih rastlin bistveno zmanjša število domorodnih rastlin, ki so ključne za prehrano živali, invazivne rastline prizadenejo tudi živalske vrste.
V Sloveniji je okoli 150 invazivnih rastlin. Predvsem pogoste so ob vodotokih ter ob cestah in železnicah. Širijo pa se tudi v polnaravnih in naravnih habitatih in marsikje že ogrožajo doseganje varstvenih ciljev.
Tujerodne vrste negativno vplivajo tudi na gospodarstvo, prehransko varnost, poplavno varnost in zdravje ljudi. Invazivne rastline povzročajo velike stroške, saj se številne med njimi stalno obnavljajo iz podzemnih delov, zato je treba taka območja veliko pogosteje kositi (območja z japonskim dresnikom ponekod kosijo kar 7-krat v rastni sezoni). V urbanih središčih invazivne rastline ovirajo tudi urejanje okolice, saj preraščajo vrtove in zelenice. Z novo metodo zatiranja invazivk z elektriko, lahko odstranimo tudi te sestoje in zemljiščem povrnemo prvotno vrednost.
