Kudzu je azijska vzpenjavka, ki so jo v Evropo zanesli kot okrasno rastlino, ponekod pa so ga uporabljali tudi na brežinah za preprečevanje erozije prsti. V Sloveniji je bil kudzu prvič odkrit leta 2018, ko je bil naključno najden na dveh lokacijah na Obali. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je na žarišču v Dekanih kudzu ostanek gojenja, saj je prav na tem mestu nekoč stala drevesnica, kjer so gojili različne rastline. Med njimi je bil tudi kudzu, ki je bil prav tako leta 2018 odkrit tudi na strmem pobočju nad Strunjanom. Tja je bil verjetno namerno nasajen prav za preprečevanje erozije prsti.
Kudzu zelo invaziven. V rastni dobi rastline zrastejo tudi do 26 cm na dan. Kudzu se razrašča po drugih rastlinah in preraste tudi vsa drevesa. Kadar vertikalnih struktur ni, se plazeče razrašča. Tako je bilo tudi v Dekanih, kjer smo z odstranjevanjem začeli leta 2019.
Kudzu je prekrival obsežno površino pod požarnim zidom železniške proge. Posamezne rastline so bile tudi na polju lucerne v neposredni bližini. V prvem letu smo preplet rastlin kudzuja odstranili, dva tedna kasneje, ko so rastline kudzuja ponovno odgnale iz podzemnih delov, pa smo začeli s sistematičnim izkopavanjem podzemnih delov. Kudzu ima olesenele podzemne dele, ki lahko segajo precej globoko.
Rastline kudzuja se obnavljajo iz brstov, ki so tik nad koreninskim vratom. Rastlino, ki jo želimo odstraniti, je treba presekati pod koreninskim vratom, ki je od 10 do 30 cm pod zemljo. Odstranjevanje kudzuja je terjalo veliko fizičnega napora, vendar je bil ta pristop uspešen in v štirih letih smo odstranili večji del rastlin na žarišču.
V letu 2023 smo našli le še nekaj rastlin kudzuja, pobočje pa se je zaraslo pretežno s preslicami. Ponekod na pobočju so se sicer ustalile tudi druge invazivne rastline, ki bi jih bilo smiselno v prihodnjih letih odstraniti.