Topinambur je visoka zelnata trajnica, ki je sorodna bolj znani sončnici in je tudi nekoliko podobna, le da je socvetje veliko manjše. Topinambur izvira iz Severne Amerike, vendar so ga zanesli v številne dele sveta, v Evropi že v 19. stoletju. Gomolji topinamburja so užitni in pri nas so se v preteklosti veliko bolj pogosto uporabljali v prehrani, zato so ga ponekod imenovali tudi laška repa. Kasneje so topinambur namerno sadili na gozdnih jasah za prehrano divjadi, da bi jih s tem odvrnili od objedanja kmetijskih rastlin. Sočnice so enoletne rastline, topinambur pa je trajnica in se zelo hitro vegetativno širi. Pri nas zacveti šele pozno jeseni, zato se semena pri nas verjetno niti ne razvijejo. Vendar pa se gomolji širijo z vodnim tokom ob poplavah ali pa ga razširjajo ljudje s premeščanjem zemljine. Kjer se ustali topinambur oblikuje goste sestoje, v katerih domorodnih rastlin skoraj ni.
Leta 2021 smo začeli z odstranjevanjem topinamburja na parceli ob reki Dravinji. Topinambur je tu sicer zelo pogost, za odstranjevanje pa je bila izbrana parcela v bližini travnika, kjer je bila zabeležena manjša populacija metuljev temnega mravljiščarja. Cilj je, da se na tej površini odstrani topinambur in žlezava nedotika in se nato z dosejanjem travne mešanice oblikuje ustrezen habitat za metulje. Ker je bil sestoj topinamburja v prvih dveh letih zelo gost, smo površino ročno sistematično prekopali in odstranili vse vidne dele gomoljev. V tretjem letu se je sestoj že toliko razredčil, da smo lahko topinambur ciljno izkopavali. Na površini je bilo konec junija še vedno več sto rastlin. V jeseni 2023 so zaposleni Zavoda RS za varstvo narave izvedli še eno ponovitev odstranjevanja, travnik pa se je že uspešno začel zaraščati s travami in trpotcem. Ocenjujemo, da bo do popolne odstranitve z mehansko metodo potrebnih še nadaljnja 3-4 leta.
