Odstranjevanje velikega pajesena

Veliki pajesen je azijsko drevo, v Evropo pa so ga prinesli kot okrasno rastlino. Pri nas so ga uporabljali tudi za pogozdovanje na Krasu, ga sadili v mestih in tudi na zasebnih vrtovih. V Triglavskem narodnem parku so veliki pajesen pred več desetletji namerno nasadili ob nekaterih domačijah, kjer se je začel spontano širiti in oblikoval večje sestoje. Na Krasu je veliki pajesen še bolj razširjen, število pa se je še bolj povečalo leta 2022 po požaru na Cerju, saj gre za pionirsko rastlino, ki izkoristi odprta tla po požarih. Brez ukrepov za obvladovanje pajesena bi se kraška travišča, ki so pomembna za biotsko pestrost, v nekaj letih zarasla z velikim pajesenom. 

Velikega pajesena ne smemo odstranjevati z žaganjem, saj v tem primeru začnejo poganjki bujno odganjati iz stranskih korenin. Manjša drevesa (do premera cca 8 cm) izruvamo s posebnim ročnim orodjem. Drevesa večjega premera obročkamo, to pomeni, da z mačeto odstranimo skorjo v spodnjem delu drevesa od višine okoli 60 cm pa vse do tal. S tem prekinemo pretok hranil iz krošnje v korenine, zato se drevo v 2-3 letih posuši. Šele ko je drevo suho, ga požagamo. 

V Triglavskem narodnem parku smo leta 2021 začeli pilotno odstranjevanje velikega pajesena na treh žariščih. Na enem žarišču so bile aktivnosti uspešno zaključene že po dveh letih, na drugih dveh poteka odstranjevanje še zadnjih dreves. Leta 2023 smo odstranjevanje začeli izvajati še na žarišču na Lemovju nad vasjo Soča. Vsa velika drevesa smo obročkali in se sušijo, manjša drevesa so bila izruvana, tako da se zdaj odstranjujejo le še drevesa, ki vzklijejo iz starih semen, in posamični poganjki iz ostankov korenin. 

Ukrepi za obvladovanje velikega pajesena na Cerju potekajo že več let. Po požaru se je stanje močno spremenilo, saj se je pajesen pojavil na številnih območjih, kjer je prvotno rastlinje pogorelo. Aktivnosti so trenutno usmerjene v obročkanje odraslih dreves ter v odstranjevanje manjših dreves na traviščih z ročnim ruvanjem. Obročkana drevesa se v nekaj letih posušijo, s čimer zaustavimo dotok novih semen. V prihodnjih letih bi bilo nujno aktivnosti razširiti tudi na gozdna področja, kjer so še med domorodnimi drevesi še številni pajeseni.